Kavcijski sistem v Sloveniji: Državni svet ni podprl predloga zakona
Državni svet Republike Slovenije je 1. julija 2026 obravnaval Predlog zakona o kavcijskem sistemu embalaže pijač (ZKSEP-1), ki je predvideval uvedbo nacionalnega sistema vračanja plastenk in pločevink.
Predlog temelji na kavcijskem sistemu, pri katerem potrošnik ob nakupu plača kavcijo, ki jo dobi povrnjeno ob vračilu prazne embalaže. Državni svet predloga zakona ni podprl.
Zakaj je bil zakon predlagan?
Kavcijski sistem je v več kot 20 evropskih državah že uveljavljen kot ukrep za zmanjševanje količine odpadne embalaže in izboljšanje kakovosti materialov za recikliranje. Predlog zakona je bil usmerjen v izboljšanje ravnanja z odpadno embalažo ter doseganje okoljskih ciljev Evropske unije.
Glavni cilji predloga so bili:
zmanjšanje količine odpadne embalaže v okolju
povečanje deleža embalaže, primerne za recikliranje
doseganje 90 % ločeno zbranih plastenk in pločevink do leta 2029
povečevanje deleža reciklirane plastike v novih plastenkah (najmanj 30 % do leta 2030 ter 65 % do leta 2040)
spodbujanje krožnega gospodarstva
Kavcijski sistem naj bi s finančno spodbudo povečal vračanje embalaže in izboljšal učinkovitost ločenega zbiranja.
Zakaj Državni svet predloga ni podprl?
Državni svet je kot ključne razloge navedel obstoječi sistem, stroške uvedbe in možnosti, ki jih daje evropski pravni okvir.
Slovenija po njihovi oceni že dosega razmeroma visoke stopnje ločenega zbiranja odpadne embalaže, zato uvedba dodatnega kavcijskega sistema trenutno ni nujna.
Poleg tega bi uvedba sistema lahko pomenila dodatne stroške in organizacijske obremenitve, predvsem za trgovce in manjše prodajne enote.
Evropska zakonodaja državam članicam omogoča, da ob doseganju ciljev uporabijo alternativne ukrepe namesto uvedbe kavcijskega sistema.
Kaj določa evropska zakonodaja?
Evropska zakonodaja določa postopne cilje ravnanja z embalažo pijač, ki jih morajo države članice doseči v prihodnjih letih.
Do leta 2026 mora biti doseženo najmanj 80 % ločeno zbranih plastenk in pločevink pijač.
Če je ta cilj dosežen, lahko država pripravi izvedbeni načrt namesto uvedbe kavcijskega sistema, s ciljem doseči 90 % ločeno zbranih plastenk in pločevink do leta 2029.
Če cilji niso doseženi, postane uvedba kavcijskega sistema obvezna.
Kaj pomeni odločitev?
Odločitev Državnega sveta pomeni, da kavcijski sistem v Sloveniji za zdaj ni uveden, razprava pa ostaja odprta.
Slovenija bo morala v prihodnjih letih dokazovati učinkovitost obstoječega sistema ravnanja z odpadno embalažo in doseganje evropskih ciljev.
Ne glede na prihodnje odločitve ostaja učinkovito ravnanje z odpadno embalažo ključno za doseganje okoljskih ciljev in razvoj krožnega gospodarstva. Ključno je povezano delovanje vseh deležnikov v verigi ravnanja z odpadki.
